Korejski hitri rezanci: Haidilao Mala - Kuhanje sredi trgovine?!

Živjo ekipa, spet se javljam!

Danes sem bil lačen... ampak ne tisto "pojedel bi vola" lačen, ampak bolj v stilu "daj mi nekaj hitrega, da ne padem skupaj". Zato sem zavil v bližnji Emart24 (to je kot naš Mercator, samo da je odprt 24/7) in na polici zagledal Haidilao Mala Fun. Če ste fani pikantnega, ste za Haidilao sigurno že slišali. Meni so ti rezanci že dolgo padali v oči, pa sem si rekel – ajde, gremo probat.

Ponavadi take stvari vzamem domov, ampak danes? Danes je drugače. Pripravil sem jih kar v trgovini. V Koreji je to čisto normalno – kupiš in skuhaš direktno tam. Vem, sliši se noro za nas, ki smo navajeni sendvičev, ampak ostanite z mano. Razložim vse.

Današnji ulov: Haidilao Mala Fun. Cena? 3.200 KRW, kar je približno 2,20 €. Haidilao je sicer mega znana kitajska veriga za Hot Pot. To je njihova "instant" verzija. Za razliko od klasične juhe, so to stekleni rezanci in tekstura je bolj gosta. Iskreno? Za instant nudeljne se zdi malce drago v primerjavi z navadnimi, ampak če pomisliš, da te pravi Mala Tang v restavraciji stane skoraj 10 evrov... je tole čisto okej deal za hitro potešitev lakote.

Kaj dejansko dobimo?

Poglejte pokrov. Tale kuhar, ki sedi na rezancih? To je njihova maskota. Zgoraj desno piše "Mala okus". To je osnovna verzija. Obstaja še bolj pekoča, ampak ker probavam prvič, sem raje igral na varno. Ne bi rad ravno umrl sredi trgovine, a ne?

Kalorije in izvor (Malo detektiva)

Zadaj imamo hranilne vrednosti. 100g ima 357 kcal, ampak pazi to – natrij je 3.710 mg! Okej, to je dobesedno solna bomba. Ledvice bodo vesele... ali pa tudi ne. Več o tem kasneje.

In poglejte črtno kodo. Začne se s 697. To nam pove, da je izdelek iz Kitajske. Korejski izdelki imajo 880, naši v Sloveniji 383, itd. Čeprav je Haidilao kitajska znamka, je to potrditev, da je dejansko uvoženo od tam.

Lestvica pekočine

Zadaj je "Spiciness Level" od 1 do 5. Tale moj je na dvojki. Ima slikico ognja, ampak 2 od 5? To bi moralo biti znosno. Pekoča verzija je verjetno 4 ali 5. Tisto bom testiral, ko si malo utrdim želodec.

Kaj je notri? (Unboxing)

Odprem pokrov in... okej? En paket rezancev, dve vrečki omake. Notri je črta s kitajskimi znaki '注水线' – to pomeni, do kje naliješ vodo. Rezanci so prozorni, tanki in... iskreno? Zgleda jih je ful malo. Za 2,20 € sem pričakoval malo več "materiala". V primerjavi s korejskimi Ramyuni, ki so cenejši in večji, je tole videti malce... ubogo.

Vse sem zložil ven. Lonček, rezanci, dve vrečki. Rdeča je tekoča omaka, zelena so suhe sestavine. To je to. Čisto resno, to je vse. Lonček je prazen, rezanci pa tako majhni, da ti stanejo v dlan. Malo sem razočaran nad količino, ampak hej, mogoče pa okus reši stvar. Upam.

Vse stresem notri. Črna omaka, zraven pa tista mešanica z rdečim oljem. Zanimivo je, da so bili rezanci posebej zapakirani v plastiko. Pri nas so ponavadi kar vrženi v lonček. Tole deluje bolj higienično, ampak toliko plastike... ekologija joče.

Poglejte od blizu. Črna omaka je precej gosta, kot neka pasta. V suhi mešanici vidim kocke tofuja, sezam in čili olje. Še preden sem nalil vodo, se že vonja tisti specifičen "Mala" vonj. Začenja se!

Kulturni šok: Kuhanje v trgovini

Tu moram narediti pavzo. V Koreji je tole standard. Kupiš hrano in jo pripraviš v trgovini. Na sliki vidite avtomate za vročo vodo, mikrovalovne, celo kuhalnike za vrečke rezancev. In pazi to – vse je zastonj! Ne plačaš nič ekstra, da ješ notri. Samo ceno izdelka.

Uporabiš avtomat, pritisneš gumb in vrela voda teče. Naliješ do črte '注水线'. 90% trgovin ima to opremo. Če si lačen, ne rabiš domov. Rešiš problem na licu mesta. Noro priročno, ne?

Kako je drugje?

Korejske trgovine imajo takole urejene kotičke. Dolga miza, stoli, pogledaš ven in ješ. Večji marketi imajo tudi po 10 miz. Pri nas bi te varnostnik čudno gledal, tu pa je to del vsakdana.

Na Japonskem je drugače – tam ti zaračunajo višji davek, če ješ notri (to imajo od 2019). Zato Japonci raje vzamejo ven. Na Tajskem ti pa osebje vse pogreje in pripravi, ti samo čakaš. Koreja je "naredi si sam" raj. Hitro, enostavno, brez čakanja.

Akcija: Kuhanje

Voda je notri. Takoj ko je vroča voda zadela omako... vau. Čili olje je splavalo na vrh in izgleda kot prava kitajska restavracija v lončku. Pred leti v Koreji nihče ni vedel za "Mala", zdaj pa je to totalna evforija. Sploh mladi so nori na to.

Poglejte te barve! Rdeče olje, sezam, koščki... Para se dviga in vonj je neverjeten. Tisti značilen, oster vonj sečuanskega popra. Čakaš te 3 minute in sline se ti nabirajo. Diši nevarno, ampak tisto dobro nevarno.

Končni rezultat

3 minute so mimo. Odprem. Črna omaka se je premešala in juha je zdaj temno rdeča. Diši noro. Vonj je tako močan, da me skrbi, če bom motil druge kupce (ne bom, vsi jedo isto). To ni samo pekoče, to je aromatična bomba.

Dvigujem rezance. So prozorni, rjavkasti od juhe. Elastični. Čisto drugačen občutek kot navadni rezanci. In hej, ko so se napili vode, sploh ne izgledajo več tako malo! Dobil sem čisto solidno porcijo.

Tukaj je tofu! Precej debel košček. Ponavadi v instant juhah dobiš neke mikro delce, za katere ne veš, kaj so. Tukaj dejansko vidiš zelenjavo in tofu. Za instant varianto? Kapo dol. Samo tista cena €2.20 me še vedno malo grize...

Kakšen je okus?

Okus je... top! Korejska hrana je že v osnovi pekoča, ampak "Mala" je nekaj drugega. Niso to naši feferoni, ki te samo pečejo.

"Mala" ima tisti sečuanski poper, zaradi katerega ti usta otrpnejo. Čutiš take mravljince po jeziku, malo grenko, malo citrusno, in zelo pekoče. Meni je to zakon. Ampak če niste navajeni tega občutka "paralize" jezika, vam bo mogoče čudno. Ni samo vročina, je celo doživetje.

Pospravljanje (Bonton)

Ko poješ, ne pustiš na mizi. Korejci so mojstri reciklaže. Poglejte sliko: levo za pločevinke/plastiko, desno za ostalo, na sredini pa je poseben lijak za juho! Če ne moreš popiti vse tiste slane vode (in priporočam, da je ne), jo zliješ tja. Vse mora biti ločeno.

To je pravi "self-service". Skuhaš, poješ, pospraviš. Nihče ne teži, nihče te ne priganja. Svoboda.

Zaključek

Da povzamem: Haidilao Mala Fun je okusen, avtentičen, ampak cenovno... hja, malo na meji. Za 2,20 € dobiš v Koreji dva navadna ramyuna. Je pa super za malico, ko ti paše nekaj lažjega (stekleni rezanci niso tako težki za želodec) in eksotičnega.

Če imate radi azijske okuse, probajte. Stopnja 2 je čisto okej za začetnike. In če boste kdaj v Koreji, obvezno probajte to "kuhanje v marketu". Je posebno doživetje, pa še denarnica vam bo hvaležna.

Naslednjič probam tisto "smrtonosno" pekočo verzijo. Držite pesti!

Iskreno, ste že kdaj jedli v trgovini? Zapišite spodaj!

Ovaj članak je originalno objavljen na https://hi-jsb.blog