Kavarniški razgled kot iz filma

Chuncheon Daeryongsanjang: v iskanju orientalske kavarne z “Chihiro” vzdušjem

Imel/-a sem en dan rezerviran za izlet po Gangwon-do in sem se spraševal/-a: “Kam naj grem?” Po premisleku sem se odločil/-a za Chuncheon. Tisti dan sem imel/-a v planu vožnjo s kabinsko žičnico na Samaksan. Ampak veš tisti občutek, ko se ti zdi, da je samo žičnica in povratek malo premalo? Zato sem si rekel/-la: “Ko sem že na poti, skočim še v eno res fajn kavarno.” Iskal/-a sem sem ter tja in naletel/-a na točno tole mesto: Daeryongsanjang. Že ime zveni posebno, kajne? “Sanjang” (kot gorska koča) me je takoj potegnilo, potem pa sem videl/-a fotografije: orientalska notranjost in še razgled na gore. In potem… njihov “podpisni” meni: sladoled z makguksu rezanci in perilinim oljem. Kaj? Sladoled in rezanci? Radovednost mi je eksplodirala. To sem moral/-a dati na seznam, brez debate. Zdaj ti pa čisto iskreno povem, kakšna je bila izkušnja v živo.

Vhod v Daeryongsanjang: tisti prizor iz “Čarobnega potovanja”

Takoj ko sem prispel/-a, sem začutil/-a: že vhod je “nekaj”. Skoraj si rečeš: “A je to res kavarna?” Pred tabo stojijo orientalska vrata, na obeh straneh pa nežno svetijo okrogle luči. Okoli so drevesa tako gosta, da imaš občutek, kot da si prišel/-a v gorsko kočo sredi gozda. V bistvu sem to kavarno izbral/-a zato, ker sem v blogih bral/-a, da ni “navadna” in da je koncept precej unikaten. Ampak v živo je še bolj atmosferično kot na fotkah. Če je že vhod tako močan, sem si mislil/-a: “Kako šele zgleda noter?” Pričakovanja so šla takoj gor.

Ko pogledaš od blizu, je nad vrati napis ‘大龍山莊’, na desni pa piše “far east coffee & dessert”. Ampak povej mi… a ti ta “vibe” ni nekam znan? Meni se je v sekundi prikazal prizor iz Čarobnega potovanja (Spirited Away), ko Chihiro skozi tunel stopi v drug svet. Kamnita pot se vleče naprej v notranjost in res imaš občutek, da boš, če greš skozi, pristal/-a nekje drugje. Čisto čudno vznemirjenje, ampak ful prijetno.

Skozi vrata v drug svet

To je trenutek, ko dejansko stopiš skozi vrata. Resno, kot da bi šel/-la po tistem “tunelu” iz Čarobnega potovanja. Na drugi strani se že malo vidi zelenica in vrt, in bolj kot stopaš naprej, bolj imaš občutek, da se ločuješ od zunanjega sveta. Jaz sem tip človeka, ki obožuje takšne “scenografije”, zato mi je srce že pri vhodu nabijalo.

Ko prideš do stavbe, te pozdravi rdeč neonski ‘大龍山莊’. Obokana lesena vrata z japonskim mrežastim vzorcem… in res dobiš občutek, da če jih odpreš, bo noter kar Yubabina kopel iz Čarobnega potovanja. Nad glavo nežno sveti okrogla luč in nekako te “posrka”. Iskreno: jaz sem pred vrati za trenutek obstal/-a. Saj je samo kavarna, pa sem bil/-a v fazi: “Zakaj sem tako živčen/-na?” Potopitev v vzdušje je bila nora.

Notranje vzdušje in pekarna

Ko odpreš vrata, takoj vidiš pult za naročila. V oči mi je padel simpatičen napis z besedno igro (tisti “zmaj” humor), levo pa je vitrinska omara s kruhom in sladicami. Strop ima odkrite lesene tramove, zato se res ne počutiš kot v “klasični” kavarni. Tudi notri se nadaljuje občutek, kot da si v gorski koči.

Kruh Daeryong Soryongpo in nenavaden izbor pekovskih dobrot

V vitrini ob pultu je bil lepo razstavljen njihov podpisni kruh ‘Daeryong Soryongpo-bbang’. To je kruh v obliki cmoka, narejen iz žvečljivega krompirjevega testa, z mehkim krompirjevim polnilom. Škatla s 6 kosi je 21.000₩ (približno $16), posamezen kos pa okoli 4.000₩ (približno $3). Imajo tudi darilno embalažo, tako da je čisto ok za darilo.

Poleg tega se vitrina z dobrotami kar nadaljuje in izbire je presenetljivo veliko: slani kruh z yakisobo, slani kruh z hobotnico + ikrami + kremnim sirom, custard New York roll, in kruh v obliki “vrečke za srečo”. Vse so kombinacije, ki jih ne vidiš vsak dan—res “samo tukaj” tip. Meni je bil še posebej zanimiv kruh-vrečka, ker pravijo, da ima krompir in “nurungji” (hrustljav zapečen riž), torej naj bi bil lepo oreškasto-zapečen. Iskreno, hotel/-a sem poskusiti vse, ampak sem moral/-a še na žičnico, zato sem tokrat preskočil/-a. Naslednjič pa to obvezno.

Jedilnik: a je to res jedilnik za kavarno?

Ok, poglej jedilnik. Resno, dobiš občutek: “A je to sploh kavarniški jedilnik?” Začnimo s “podpisnimi” zadevami: buteljka kave s perilinim oljem 7.800₩ (približno $6), latte z dango kroglicami in sladko koruzo 7.500₩ (približno $6), latte z nurungji kremo 7.000₩ (približno $5), buteljka sojinega napitka 7.800₩ (približno $6)… V kavarni perila? nurungji? sojin napitek? Kakšna kombinacija je to? In potem, čisto spodaj, največji “šok”: sladoled makguksu s perilinim oljem 12.000₩ (približno $9). Zakaj je “makguksu” na kavarniškem jedilniku, to je res smešno, a hkrati genialno.

Mi smo brez kompliciranja vzeli buteljko kave s perilinim oljem in sladoled makguksu. Če prideš do sem in naročiš navaden americano, je skoraj “nespoštljivo”, a ne? Srečanje perilinega olja s kavo, in perilinega olja s sladoledom… jaz sem bil/-a preveč radoveden/-na, da ne bi poskusil/-a. Zdaj ti povem, ali je to samo fora ali dejansko dobro.

Naročilo na kiosku: malo boli po denarnici, ampak…

Naročaš na kiosku. Na zaslonu je pisalo: sladoled 12.000₩ (približno $9), zraven pa set sladoled + kruh 15.000₩ (približno $11). Iskreno, sladoled za več kot deset tisoč wonov je malo “auč”. To ni pijača, to je sladoled. Ampak sem si rekel/-la: “Če sem že v Chuncheonu, bom bolj obžaloval/-a, če ne probam podpisnega menija.” In sem stisnil/-a plačilo z miselnostjo “eno življenje, en poskus”. Po plačilu dobiš na pultu vibracijski pozivnik.

Sladoled makguksu s perilinim oljem: kaj sploh je to?

No, končno je prišlo. Zdaj razkrijem “identiteto” sladoleda za 12.000₩ (približno $9), ki je dražji kot Häagen-Dazs. Najprej videz: to je res sladoled? Pasta črnega sezama je naložena v spirale kot makguksu rezanci. Na vrhu so gim bugak (hrustljave alge), ocvrt lotosov koren, sezam, in celo piškotek v obliki školjke. Zadaj je zataknjena majhna steklenička z znakom ‘壽’—in ja, v njej je pravo perilin olje. To olje preliješ po sladoledu in vse skupaj zmešaš. Sladoled + olje… na tej točki si rečeš: “To je noro, a ne?”

In vidiš tudi buteljko kave s perilinim oljem zraven. Na kozarcu je natisnjen logotip Daeryongsanjanga, na vrhu kave pa se vidi tanek sloj olja, ki rahlo plava. Tukaj se s perilinim oljem res ne hecajo.

Količina je ravno pravšnja, ne preveč in ne premalo. In iskreno, kvaliteto moraš priznati: ni narejeno na hitro, vsak dodatek je skrbno postavljen, vizualno pa deluje kot mala umetnina. Ali je vredno cene, sem si rekel/-la, bom odločil/-a po okušanju.

Buteljka kave s perilinim oljem: olje v kavi?

To je ta kava v buteljki, ki sva jo naročila. Na nalepki je logotip 大龍山莊 in ilustracija valov—izgleda kar “estetsko”. Ampak prva misel, ko jo primeš, je: “A ne bo to mastno?” Olje in kava sta kombinacija, ki se ti zdi nelogična. Če jo streseš, vidiš, da se olje malo loči od kave, potem pa to zmešaš in piješ. A je dobro? Jutri ti ne bom razlagal/-a—povem čisto odkrito na koncu skupaj z oceno sladoleda.

Sedeži v 2. nadstropju in gorski razgled

Šel/-la sem še v drugo nadstropje. Na stropu visijo orientalske lanterne, na stenah so barvite slike, zato je vzdušje precej prijetno in “toplo”. Tudi razmak med mizami ni natlačen, tako da lahko sediš sproščeno, brez da stalno poslušaš sosednjo mizo. To je velik plus.

Ključni so sedeži ob oknu. Pred tabo so velika panoramska okna, zunaj pa zeleno-zelen gorski razgled, čisto odprt. Ob takem pogledu kava res “bolje sede”. Imajo tudi obokan kotiček, ki daje občutek, kot da imaš svojo mini sobico.

Če sem čisto iskren/-na: oblazinjenje je malo šibkejše, tako da za res dolgo sedenje ni najbolj udobno. Ampak razgled je tako dober, da to preprosto odpustiš. Sem dobil/-a občutek, da se sem pride po pogled, ne po kavč.

Iskrena degustacija: sladoled z oljem & kava z oljem

Preden sem poskusil/-a, me je bilo pošteno strah

Zdaj pa najbolj zanimiv del: okus. Iskreno, preden sem poskusil/-a, sem bil/-a kar zaskrbljen/-na. Sladoled s perilinim oljem, kava s perilinim oljem… že v glavi zveni malo grozno, kajne? Predstavljal/-a sem si, da bo oboje mastno in težko. Mislil/-a sem: “To se ne more dobro iziti.”

Po prvem grižljaju: popoln preobrat

Potem pa… po prvem grižljaju se je vse obrnilo. Sladoled makguksu s perilinim oljem ima oreškasto aromo črnega sezama, perilino olje pa se vmes stopi zelo nežno—ni agresivno, niti približno. In najboljše: sploh ni bilo mastno. Res, nič. Celo zaključek okusa je prijetno oreškast, jaz pa sem pričakoval/-a samo sezam. Hrustljavost gim bugaka in ocvrtega lotosovega korena daje vmes super “klik” teksture, zato ni dolgočasno.

Tudi kava s perilinim oljem je bila podobna zgodba. Ko pogoltneš požirek kave, pride zadaj oreškasta toplina olja, ampak brez teže. Skrb, da bo “preveč”, se je izkazala za čisto odveč. Celo občutek sem imel/-a, da malo zgladi grenkobo kave.

Če moram primerjati: kot da pred zmenkom slišiš o nekom in se ti zdi, da ti ne bo sedel, potem pa se v živo izkaže, da se super ujameš. Perilino olje + sladoled, perilino olje + kava—na papirju ne paše, v praksi pa deluje presenetljivo popolno.

Končna ocena obiska

Daeryongsanjang je kavarna, ki se od začetka do konca upira “povprečnosti”: od vhoda, ki te spomni na Čarobno potovanje, do drznih podpisnih menijev s perilinim oljem. Cena je malo višja, to drži. Ampak za tak koncept in kvaliteto se mi zdi, da je vredno vsaj enkrat doživeti. Če planiraš Chuncheon, ti priporočam, da žičnico Samaksan in Daeryongsanjang povežeš v en izlet—ne bo ti žal. Jaz sem si že rekel/-la, da se bom vrnil/-a še enkrat in napadel/-a vso pekarno, ki je tokrat nisem uspel/-a poskusiti.

Ta objava je bila prvotno objavljena na https://hi-jsb.blog.